Odsek -markacisti PD Vrelec Rogaška

15/11/2020

V soboto, 17. oktobra 2020, sta člana markacistov PD Vrelec Rogaška prizadevno urejala poti v okolici Rogaške Slatine.


S polžki na Malo goro, 29. september 2020

01/10/2020

V torek 29. 9. 2020 smo se polžki odpravili na Malo goro – Sveta Ana.

To je območje Male gore, gorskega grebena med Dobrepoljsko in Struško dolino na severni ter Ribniško dolino in Kočevskim poljem na južni strani grebena.

Po krajšem postanku na Trojanah smo nadaljevali pot do Ribnice kjer je bilo izhodišče na Malo goro. Po lepem sončnem vremenu smo po eni uri in pol prispeli do koče pri Sveti Ani, kjer smo se okrepčali in se nato odpravili še na vrh Male gore. Na poti nazaj smo se ustavili pri Jamski koči, tam smo pojedli dobro enolončnico in se odpravili do avtobusa in nato proti domu.

Vsem pohodnikom bo pohod ostal v lepem spominu.

Čestitke- vaš vodnik Vili.


OGRADI (2087 m), 12. september 2020

13/09/2020

V okviru letnega plana pohodov, smo tokrat izvedli pohod na Ograde.

Z našega izhodišča Planina Blato smo se vzpenjali po lahki markirani poti do Planine v Lazu. Tukaj smo si privoščili kratek oddih, nato pa smo pot nadaljevali do Lazovškega prevala. Tukaj smo zapustili markirano pot in se do vrha Ogradov povzpeli po zahtevni neoznačeni poti. Na vrhu je sledil zaslužen počitek za malico, naredili smo nekaj fotografij, nato pa pričeli sestopati.

Sestopili smo po lahki krožni poti čez lepe in široke travnate površine nazaj do Planine v Lazu in nato našo pot nadaljevali vse do Planine pri Jezeru. Ponovno smo se malo oddahnili, nato pa po krajšem in lažjem sestopu zaključili naš pohod.

Imeli smo se super, osvojili smo zelo lepi vrh ter preživeli lep in prijeten dan.

Vodnik Matjaž Draškovič


Prvi Polžkov piknik na Donački gori, 8. september 2020

10/09/2020

V torek, 8. 9. ob 8.30, se nas je zbrala večja skupina pohodnikov- »Polžkov« pri Mercatorju v Rogatcu, od koder smo odšli proti Rudijevem domu na Donački gori. Nekaj pohodnikov se je odpravilo še na vrh Donačke gore, ostali pa smo se pridružili pridnim članicam in članom, ki so pripravljali kulinarične dobrote za prvi polžkov piknik. Ljudski pevci, Planinski prijatelji so zapeli nekaj lepih pesmi. Tako se, skozi ljudsko izročilo, ohranja spomin na stare običaje. Janez Bah nas je razveselil ob petju in igranju na harmoniko. Ob odlični jedači in pijači, zvokih glasbe in petja, se je lep in še vedno topel dan, prehitro končal.

Pohoda se je udeležilo veliko ljubiteljev gora. O razpoloženju in družbi govorijo slike.

Vsem udeležencem se zahvaljujem v imenu PD Vrelec in v svojem imenu. Vsi sodelujoči so obljubili, da se dobimo na drugem polžkovem pikniku.

Vili Ogrinc- organizator


S Polžki na Blejsko kočo, 25. avgust 2020

27/08/2020

V torek, 25. 8. 2020 smo se Polžki odpravili na Blejsko kočo na Lipanci (1.630 m).

Pohoda se je udeležilo 39 planincev. Od koče, ki je odprta skozi celo leto se nam je odprl lep razgled na Pokljuške gozdove ter vrhove Mrežce in Lipanski vrh.

Vreme je bilo super, razpoloženje pa prešerno.

Vsem pohodnikom čestitke.

Vaš vodnik Vili.


TRIGLAV, 1. – 2. avgust 2020

03/08/2020

Iz Rogaške Slatine smo odšli v dolino Vrat, od tam je ena skupina odšla po zelo zahtevni poti čez Plemenice proti Triglavu, druga skupina je odšla po lažji poti čez Prag. Po krajšem postanku in opremljanju s pasovi smo odšli na vrh Triglava, kjer sta se srečali obe skupini.

Pri sestopu smo smo se ravno tako razdelili v dve skupini, skupina ki je bila počasnejša je malo pred kočo na Kredarici zajela toča.

Prespali smo na Kredarici.

Naslednje jutro smo zaradi slabe vremenske napovedi odšli že ob 7. uri v dolino.

Sestopili smo v dveh skupinah po dolini za Cmirom.

V skupini je bilo 26 udeležencev, preživeli smo dva lepa dneva. Pohod smo uspešno izpeljali, čeprav je bilo nekaj pohodnikov na Triglavu prvič.

Čestitke vsem za osvojen vrh!


GORE NAD SOČO, 20. do 23. avgust 2020

31/07/2020

V četrtek, 20. avgusta smo se iz Rogaške Slatine odpravili na štiridnevno potepanje po gorah nad Sočo.

Skupina pohodnikov (13), ki se je odločila za vzpon na Jalovec, zato se je na pot odpravila že v sredo zvečer in prespala na Tičarjevem domu na Vršiču. Pot proti Jalovcu (2645 m) je skupina pričela pohod v četrtek ob 5. uri zjutraj.

Pot je bila vroča in kondicijsko zahtevna. Druga, manjša skupina treh pohodnic se je odpravila na Martuljške slapove in do zavetišča pod Špikom.

Proti večeru smo se nastanili v vasici Trenta, kjer smo imeli na razpolago samostojno hiško, v kateri so bile sobe in tudi skupni prostori namenjeni za druženje ter skupno pripravo hrane. V hiški smo se odlično počutili, se veselili. Ob odlični hrani dobre volje ni zmanjkalo.

Naslednji dan, v petek, smo se odpravili od doma v Lepeni proti Krnskim jezerom. Večji del skupine je pot nadaljevala na Veliko Babo (2013 m), kjer je prekrasno razgledišče, ostali smo odšli do Krnskega jezera in tam uživali ob jezeru, kjer so se nam postopoma pridružili ostali pohodniki.

Zvečer smo združili moči, pripravili piknik in se zabavali pozno v noč.

Tretji dan je manjša skupina odšla po Soški poti do izvira Soče, druga je iz Planine Kuhinja odšla do jezera v Lužnici, Vrh nad peski (2.176 m), pa tudi na Krn, del pohodnikov pa se je s Pplanine Kuhinja povzpel na Krn.

Zvečer so pohodnice, ki so imele lažjo pot ob Soči pripravile večerjo, sledilo je veselo druženje.

Četrti, zadnji dan, smo si ogledali slap Boka pri Bovcu in nadaljevali k slapu Kozjak pri Kobaridu. Želeli smo si ogledati tudi cerkvico Svetega duha v Javorci, vendar je bila tokrat ob koncih tedna cesta zaprta za motorna vozila in organiziran javni prevoz. Zato smo pot zaključili s piknikom ob sotočju Tolminke in Soče, kjer se poleti odvijajo koncerti glasbe (razen letos) – Metalcamp.

Vsi pohodniki smo se strinjali, da bomo tudi prihodnje leto, konec avgusta, štiri dni preživeli skupaj v planinah.


S Polžki na Klemenčo jamo, 28. julij 2020

29/07/2020

Koča na Klemenči jami pod Ojstrico

Koča stoji na Klemenškovi planini pod severnim ostenjem Ojstrice; domačini imenujejo to planino zaradi kotanjaste oblike “Klemenča jama.Od koče je razgled na gore, ki obkrožajo Logarsko dolino.

Ob 6.00 smo se v organizaciji Sekcije Polžkov, PD Vrelec iz Rogaške Slatine odpravili proti Kamenči jami v Logarski dolini. Po krajšem postanku pri Domu planincev smo odšli po strmi, vendar lepi poti do koče na Klemenči jami pod Ojstrico. Po dveh urah, za nekatere udeležence zahtevne poti, smo prišli do koče. Večina pohodnikov si je ogledala in premerila največji macesen v Sloveniji.

Oskrbnik koče nam je pripravil okusno malico, za kar se mu zahvaljujemo.

Po dveh urah počitka smo se vrnili do izhodišča. V Rogaško Slatino smo prišli v večernih urah.

Bil je čudovit dan, vsem 43 pohodnikom pa bo ostal v lepem spominu.

Bravo Polžki – vaš vodnik Vili Ogrinc


Sekcija Polžki, podelitev občinskega priznanja za leto 2020

25/07/2020

Občina Rogaška Slatina praznuje svoj praznik 26. julija. Datum praznovanja občinskega praznika izhaja iz novejše zgodovine Rogaške Slatine in sega v leto 1821. Od omenjenega leta dalje pa vse do danes so v Rogaški Slatini ob 26. juliju potekale prireditve, ki so imele velik krajevni pomen ter so vezane na praznik Sv. Ane.

Občinski svet Občine Rogaška Slatina je na slavnostni prireditvi, dne 24. 7. 2020, podelil Priznanje Občine Rogaška Slatina, za leto 2020, sekciji Polžkov, Planinskega društva Vrelec Rogaška.

Med letošnjimi dobitnik priznanj je sekcija Polžki, Planinskega društva Vrelec Rogaška, ki združuje starejše ljubitelje pohodov. Priznanje je prejela Danica Padjan, ki je sekcijo ustanovila in jo vodila 21 let. V tem času je bilo organizirano, predvsem po Sloveniji 368 pohodov, s približno 18.400 udeleženci.

Danica čestitamo za za prizadevno opravljeno delo v sekciji Polžkov.


Mont Blanc (4810 m), 21. julij 2020

24/07/2020

Dan, ki sem ga nestrpno čakal, da osvojimo še drugi najvišji vrh Evrope – Mont Blanc (4810 m).

Jože je rekel, da nas pelje… Matjaž sestavi ekipo… Jaz pa nesem štrik… Tokrat gresta z nami glavna akterja, Jože in pa Matjaž »d prfoks«.

Se pravi letošnja ekipa: Jože, Matjaž Č., Matjaž M., Gašper V., Jernej, Nermin, Tomaž in moja malenkost Gašper Ahačič.

V nedeljo, 19.7.2020, me ob 22h v Ljubljani poberejo s kombijem.

Zapeljemo se v Italijo in od tam proti Chamonix (FRA). Pot je dolga več kot 700 km in v ponedeljek ob 6h prispemo na izhodišče (La Fayet). Ker je potrebno varčevati z energijo, se ob 07.20 vkrcamo na zobato železnico in se odpeljemo do Le Nid d`Aigile (2372 m). Od tam pa se začne party hoja! Nahrbtniki niso bili lahki (moj 20 kg).

Naslednja postaja je bila koča Tete Rouse (3167 m). Po lepo vidni stezici se počasi vzpenjamo, dan je res lep! Temperatura narašča in kar hitro se začnemo slačiti. Tempo je bil lep pohodniški. Pri koči ena pavza, saj se je bilo potrebno nafilati z energijo.

Po pavzi nadaljujemo proti našemu današnjemu cilju – koče Gouter (3835 m). Najprej čez ledenik Tete Rouse, ki je bolj položen. Potem pa smo zagrizli v strmino. Najbolj nas je skrbelo prečenje ozebnika Grand Couloir, saj tam ponavadi pada kamenje in jih je tudi že nekaj umrlo… To je bil za prvi dan najtežji del. Slišali smo kako so padali kamni, ampak smo varno prišli čez. Po ozebniku pa spet huda strmina. Za pomoč so jeklenice in skobe, čeprav ene jeklenice so tam samo zato, da dobro zgleda (beri pritrjene zelo slabo). Dosežemo staro kočo Gouter, ki je sedaj služi kot neko zavetišče. Malo naprej pa je nova koča Gouter (3835 m). Bravo vsem! Počutje je fenomenalno! Sonce nažiga. Smo na višini (oz malo višje) Grossglocknerja. Hitro v kočo, na recepcijo… Dobimo ležišče. Cena ležišč je 60€ (+ 0,80€ taksa).

Okrog 00.30 (21.7.2020) štart. Gledamo dol Chamonix, vse te luči… gledamo gor… jasna noč… Damo se v dve navezi: Matjaž, Matjaž, Jernej in jaz… Druga naveza Joži, Nermin, Tomaž in Gašper. Vodenje prepustim Matjažu, ima več izkušenj z prilagajanjem tempa na tej višini. Od Gouterja pa potem do vrha skoraj celo pot hodiš po ledeniku, ki pa ima nekaj razpok, zato se držimo kar gazi. Počasi se približujemo višini 4000 m. V Evropi na taki višini še nisem bil, prav poseben občutek.

Pridemo na vrh Dome do Gouter (4304 m). No razgleda še vedno ni bilo… Matjaž bruha.

Od doma se malo spustimo na sedlo in potem spet prižge strmina! Kmalu zagledamo bivak Vallot (4362 m). Gremo se notri pogret! No… bivak ni ravno topel… notri pa so spali trije. Mi premraženi se stisnemo, nekaj pojemo. Matjaž se še vedno počuti slabo…

Takrat nisem vedel kakšna je pot od bivaka do vrha… Sedaj, ko vem… Hja… Bi se znalo zgoditi, da ne bi nadaljeval… Skratka… Malo manj kot 500 m vzpona nas čaka, v dolžini 2 km. To bo šlo… Kaj pa je to 500 metrov?!

Potegnemo gor… Ooo… Pa se je začelo. Pulz narašča… Težke noge… Glava boli… Zob me začne boleti… Kaj bo še?! Na 4500 metrov pa mi postane slabo… Bom bruhal? Matjaž, 2 min pavze! Globok vdih… Kaj narediti? Mogoče ni pametna ideja… Ampak… Bom vzel gel…

Matjaž lepo vijuga med navezami… Zelo lep tempo! Druge naše naveze pa ne vidimo več… Le kje so? Gledam na uro… Še 70 metrov vzpona… Srce zaigra… 60… 50… 40…30… Kar naenkrat se skoraj zaletimo v skupino navez… Opaaa! Vrh! Toooo! Mont Blanc! Gledam na uro… 4815 metrov!

Sedaj pa sledi le še spust.⬇

 Ok… Pavza… En hiter fotošuting v majicah, ki nam jih je stiskalo podjetje PODOBA, najlepša hvala! Sedaj pa čas za spust… V dolini ni megle, zato smo komaj čakali, da pridemo spet na sonce. Po poti pristopa gasa dol. Mimo jeklenic do kuloarja smrti.

Ob 20h pa štart proti domu. Okrog 4h zjutraj (22.7.2020) me odložijo v Ljubljani.

Skratka ena odlična tura!

Spet hvala Matjažu za povabilo, Jožiju (edini, ki je že bil gor) da nas usmerjal. Matjažu »profesorju« da mi je prinesel Mg tablete. Jerneju, da je zrihtal majice. Gašperju in Tomažu pa da sta namesto mene nosila štrik… Nerminu pa hvala za rundo v Piceriji! Lajf je lep! S tem se je naša tura končala. Občutki so fenomenalni.

Zapisal: Gašper Ahačič