TRIGLAV, 1. – 2. avgust 2020

03/08/2020

Iz Rogaške Slatine smo odšli v dolino Vrat, od tam je ena skupina odšla po zelo zahtevni poti čez Plemenice proti Triglavu, druga skupina je odšla po lažji poti čez Prag. Po krajšem postanku in opremljanju s pasovi smo odšli na vrh Triglava, kjer sta se srečali obe skupini.

Pri sestopu smo smo se ravno tako razdelili v dve skupini, skupina ki je bila počasnejša je malo pred kočo na Kredarici zajela toča.

Prespali smo na Kredarici.

Naslednje jutro smo zaradi slabe vremenske napovedi odšli že ob 7. uri v dolino.

Sestopili smo v dveh skupinah po dolini za Cmirom.

V skupini je bilo 26 udeležencev, preživeli smo dva lepa dneva. Pohod smo uspešno izpeljali, čeprav je bilo nekaj pohodnikov na Triglavu prvič.

Čestitke vsem za osvojen vrh!


GORE NAD SOČO, 20. do 23. avgust 2020

31/07/2020

PD VRELEC ROGAŠKA vabi na

4 – dnevno tradicionalno potepanje po

GORAH NAD SOČO

četrtek, 20. avgust – nedelje 23. avgust 2020

Nameščeni bomo v vasici Trenta, kjer smo že bili pred leti in tudi lansko leto. Letošnja novost je, da imamo v najemu samostojno hišo z 19 posteljami, skupna je kuhinja in družabni prostor.

  1. dan, četrtek 20. avgust 2020:
  • lahka varianta: Juliana trail- etapa 1: Kranjska gora – Mojstrana; 3-4 ure; lahka pot;
  • težja varianta: JALOVEC; 2645 m; 9-10 h; zelo zahtevna pot.
  1. dan, petek 21. avgust 2020:

Obe skupini skupaj: Krnska jezera – Velika Baba, 2013 m; 6 ur, lahka pot;

Varianta: Krnska jezera – KRN.

  1. dan, sobota 22. avgust 2020:

– lažja varianta: PO SOŠKI POTI, cca 3 h, lahka pot.;

– težja varianta: Planina Kuhinja – jezero v Lužnici – Vrh nad peski; 2.176 m; 7-8 h,

zahtevna pot.

  1. dan, nedelja 23. avgust 2020:

po dogovoru in željah udeležencev.

Vrstni red pohodov se lahko spremeni ob neustreznih vremenskih razmerah na poteh ali izbere primernejši cilj – po dogovoru.

OPREMA: Gorniški visoki čevlji, čelada, pohodne palice, osebna prva pomoč, sončna očala, krema z UV zaščito, primerna oblačila, druga osebna oprema za tri nočitve, za najbolj zahtevne ture tudi samovarovalni komplet.

STROŠKI IN PRIJAVA: V hiški je na razpolago kuhinja z vso opremo. Na voljo je 7 sob in 1 APP. Okvirni strošek nočitve na osebo na dan je 19 – 20 €. Za hrano pohodniki poskrbijo sami. Rok prijave je do 10. avgusta 2020 oz. do zasedbe mest ob plačilu 30 € akontacije.

Za plačilo nočitev bo možno koristiti tudi turistične bone.

Akontacijo plačate blagajničarki Martini, tel. 070 826 356.

Zaradi lažjih dostopov do izhodišč bomo za prevoz uporabili osebne avtomobile. Prevoz organizirate sami oz. po dogovoru.

VODNIKI: Jože GRETIČ, Matjaž ČRČEK.

INFORMACIJE: Jože Gretič, tel. 041 794 097 in Zinka Berk tel. 031 679 677.

Vodniški odsek

PD Vrelec Rogaška


S Polžki na Klemenčo jamo, 28. 7. 2020

29/07/2020

Koča na Klemenči jami pod Ojstrico

Koča stoji na Klemenškovi planini pod severnim ostenjem Ojstrice; domačini imenujejo to planino zaradi kotanjaste oblike “Klemenča jama.Od koče je razgled na gore, ki obkrožajo Logarsko dolino.

Ob 6.00 smo se v organizaciji Sekcije Polžkov, PD Vrelec iz Rogaške Slatine odpravili proti Kamenči jami v Logarski dolini. Po krajšem postanku pri Domu planincev smo odšli po strmi, vendar lepi poti do koče na Klemenči jami pod Ojstrico. Po dveh urah, za nekatere udeležence zahtevne poti, smo prišli do koče. Večina pohodnikov si je ogledala in premerila največji macesen v Sloveniji.

Oskrbnik koče nam je pripravil okusno malico, za kar se mu zahvaljujemo.

Po dveh urah počitka smo se vrnili do izhodišča. V Rogaško Slatino smo prišli v večernih urah.

Bil je čudovit dan, vsem 43 pohodnikom pa bo ostal v lepem spominu.

Bravo Polžki – vaš vodnik Vili Ogrinc


Sekcija Polžki, podelitev občinskega priznanja za leto 2020

25/07/2020

Občina Rogaška Slatina praznuje svoj praznik 26. julija. Datum praznovanja občinskega praznika izhaja iz novejše zgodovine Rogaške Slatine in sega v leto 1821. Od omenjenega leta dalje pa vse do danes so v Rogaški Slatini ob 26. juliju potekale prireditve, ki so imele velik krajevni pomen ter so vezane na praznik Sv. Ane.

Občinski svet Občine Rogaška Slatina je na slavnostni prireditvi, dne 24. 7. 2020, podelil Priznanje Občine Rogaška Slatina, za leto 2020, sekciji Polžkov, Planinskega društva Vrelec Rogaška.

Med letošnjimi dobitnik priznanj je sekcija Polžki, Planinskega društva Vrelec Rogaška, ki združuje starejše ljubitelje pohodov. Priznanje je prejela Danica Padjan, ki je sekcijo ustanovila in jo vodila 21 let. V tem času je bilo organizirano, predvsem po Sloveniji 368 pohodov, s približno 18.400 udeleženci.

Danica čestitamo za za prizadevno opravljeno delo v sekciji Polžkov.


Mont Blanc (4810 m), 21. 7. 2020

24/07/2020

Dan, ki sem ga nestrpno čakal, da osvojimo še drugi najvišji vrh Evrope – Mont Blanc (4810 m).

Jože je rekel, da nas pelje… Matjaž sestavi ekipo… Jaz pa nesem štrik… Tokrat gresta z nami glavna akterja, Jože in pa Matjaž »d prfoks«.

Se pravi letošnja ekipa: Jože, Matjaž Č., Matjaž M., Gašper V., Jernej, Nermin, Tomaž in moja malenkost Gašper Ahačič.

V nedeljo, 19.7.2020, me ob 22h v Ljubljani poberejo s kombijem.

Zapeljemo se v Italijo in od tam proti Chamonix (FRA). Pot je dolga več kot 700 km in v ponedeljek ob 6h prispemo na izhodišče (La Fayet). Ker je potrebno varčevati z energijo, se ob 07.20 vkrcamo na zobato železnico in se odpeljemo do Le Nid d`Aigile (2372 m). Od tam pa se začne party hoja! Nahrbtniki niso bili lahki (moj 20 kg).

Naslednja postaja je bila koča Tete Rouse (3167 m). Po lepo vidni stezici se počasi vzpenjamo, dan je res lep! Temperatura narašča in kar hitro se začnemo slačiti. Tempo je bil lep pohodniški. Pri koči ena pavza, saj se je bilo potrebno nafilati z energijo.

Po pavzi nadaljujemo proti našemu današnjemu cilju – koče Gouter (3835 m). Najprej čez ledenik Tete Rouse, ki je bolj položen. Potem pa smo zagrizli v strmino. Najbolj nas je skrbelo prečenje ozebnika Grand Couloir, saj tam ponavadi pada kamenje in jih je tudi že nekaj umrlo… To je bil za prvi dan najtežji del. Slišali smo kako so padali kamni, ampak smo varno prišli čez. Po ozebniku pa spet huda strmina. Za pomoč so jeklenice in skobe, čeprav ene jeklenice so tam samo zato, da dobro zgleda (beri pritrjene zelo slabo). Dosežemo staro kočo Gouter, ki je sedaj služi kot neko zavetišče. Malo naprej pa je nova koča Gouter (3835 m). Bravo vsem! Počutje je fenomenalno! Sonce nažiga. Smo na višini (oz malo višje) Grossglocknerja. Hitro v kočo, na recepcijo… Dobimo ležišče. Cena ležišč je 60€ (+ 0,80€ taksa).

Okrog 00.30 (21.7.2020) štart. Gledamo dol Chamonix, vse te luči… gledamo gor… jasna noč… Damo se v dve navezi: Matjaž, Matjaž, Jernej in jaz… Druga naveza Joži, Nermin, Tomaž in Gašper. Vodenje prepustim Matjažu, ima več izkušenj z prilagajanjem tempa na tej višini. Od Gouterja pa potem do vrha skoraj celo pot hodiš po ledeniku, ki pa ima nekaj razpok, zato se držimo kar gazi. Počasi se približujemo višini 4000 m. V Evropi na taki višini še nisem bil, prav poseben občutek.

Pridemo na vrh Dome do Gouter (4304 m). No razgleda še vedno ni bilo… Matjaž bruha.

Od doma se malo spustimo na sedlo in potem spet prižge strmina! Kmalu zagledamo bivak Vallot (4362 m). Gremo se notri pogret! No… bivak ni ravno topel… notri pa so spali trije. Mi premraženi se stisnemo, nekaj pojemo. Matjaž se še vedno počuti slabo…

Takrat nisem vedel kakšna je pot od bivaka do vrha… Sedaj, ko vem… Hja… Bi se znalo zgoditi, da ne bi nadaljeval… Skratka… Malo manj kot 500 m vzpona nas čaka, v dolžini 2 km. To bo šlo… Kaj pa je to 500 metrov?!

Potegnemo gor… Ooo… Pa se je začelo. Pulz narašča… Težke noge… Glava boli… Zob me začne boleti… Kaj bo še?! Na 4500 metrov pa mi postane slabo… Bom bruhal? Matjaž, 2 min pavze! Globok vdih… Kaj narediti? Mogoče ni pametna ideja… Ampak… Bom vzel gel…

Matjaž lepo vijuga med navezami… Zelo lep tempo! Druge naše naveze pa ne vidimo več… Le kje so? Gledam na uro… Še 70 metrov vzpona… Srce zaigra… 60… 50… 40…30… Kar naenkrat se skoraj zaletimo v skupino navez… Opaaa! Vrh! Toooo! Mont Blanc! Gledam na uro… 4815 metrov!

Sedaj pa sledi le še spust.⬇

 Ok… Pavza… En hiter fotošuting v majicah, ki nam jih je stiskalo podjetje PODOBA, najlepša hvala! Sedaj pa čas za spust… V dolini ni megle, zato smo komaj čakali, da pridemo spet na sonce. Po poti pristopa gasa dol. Mimo jeklenic do kuloarja smrti.

Ob 20h pa štart proti domu. Okrog 4h zjutraj (22.7.2020) me odložijo v Ljubljani.

Skratka ena odlična tura!

Spet hvala Matjažu za povabilo, Jožiju (edini, ki je že bil gor) da nas usmerjal. Matjažu »profesorju« da mi je prinesel Mg tablete. Jerneju, da je zrihtal majice. Gašperju in Tomažu pa da sta namesto mene nosila štrik… Nerminu pa hvala za rundo v Piceriji! Lajf je lep! S tem se je naša tura končala. Občutki so fenomenalni.

Zapisal: Gašper Ahačič


Juliana Trail – etapa 1: Kranjska Gora – Mojstrana, 4. julij 2020

05/07/2020

Etapa vodi po dolini Save Dolinke in delno po obronkih Karavank in povezuje zimsko-poletno turistično središče Kranjska Gora z vasjo Mojstrana, ki leži na vhodu v dolino Vrata.

Iz Rogaške Slatine smo se odpravili do središča Kranjske Gore.

Pot smo pričeli iz centra Kranjske Gore in po levem bregu Save Dolinke, nato skozi vas Srednji Vrh, kjer smo občudovali vrh Špika, prekrasno naravo, s pogledom na Kranjsko Goro ter nazaj v dolino, v Gozd Martuljek kjer nas je pot vodila po kolesarski poti po desnem bregu reke Save, ob meji Triglavskega narodnega parka. S poti smo občudovali vrhove Martuljške skupine, Vrtaškega Slemena, Trupejevega poldna in Kepe v Karavankah. Pot vodi po izredno mirnem predelu do Mojstrane, pod strmimi skalami Grančišča (čez katerega je speljana strma in razgledna ferata – zavarovana plezalna pot) k Slovenskemu planinskemu muzeju v Mojstrani. V Kranjsko Goro smo se vrnili z redno linijo avtobusnega prevoza. Prehodili smo 22 km, v dobri družbi in pozitivnem vzdušju.

V Turistični pisarni smo kupili vodnik po poti Juliana Trail, kjer je opisanih in z zemljevidi opremljenih vseh 16 etap. Pot smo nadaljevali do jezera Jasna, kjer smo se prijetno ohladili. Pot smo zaključili s prijetnim druženjem in dobro hrano na Trojanah. V Rogaško Slatino se vrnili v večernih urah in se vodniku Viliju Ogrincu zahvalili za prizadevno vodenje pohoda in predpripravo na ta pohod.


S Polžki na Pikovo – Koroška, 30. junij 2020

01/07/2020

V torek, 30. 6. 2020, smo se z avtobusom odpravilo proti Črni na Koriškem, od tam nas je pot vodila do koče na Pikovem. Pot je bila deloma strma a prijetna za hojo, nabrali smo tudi borovnice. Po 2 urah smo prispeli do koče, kjer so nas pričakali prijazni skrbniki. Za malico so nam pripravili odličen ričet.

Pohoda se je udeležilo 38 planincev. Bil je uspešen in lep pohod.

Vsem pohodnikom čestitke, vaš vodnik Vili.


Igorjeva krožna pot 25. junij 2020

26/06/2020

Igorjevo krožno pot PD Vrelec Rogaška, pod vodstvom Jožeta Lipnika, vsako leto organizira v spomin na tragično preminulega planinskega vodnika, Igorja Likarja.

Letos je 17 pohodnikov pot pričelo iz Strmca pri Svetem Florijanu, Stara graba, kjer sta nas obilno pogostila planinska prijatelja- Plavčak Marjan in Brigita, nato pa smo pot nadaljevali po markirani poti do našega zavetišča na Donački gori. Pohodnikom, katerim je bila pot prekratka, so pot nadaljevali do vrha Donačke gore, nekaj pohodnikov pa je odšlo na domačijo Martine na Kupčinji vrh pri Stopercah.

V zavetišču se nas je zbralo skupaj 30 pohodnikov, Martina nam je pripravila (tako kot vedno) odlično enolončnico, moški del ekipe pa je pripravil prav tako odlične dobrote iz žara.

Dan smo zaključili s prijetnim druženjem v popoldanskem času in se vrnili po isti poti na izhodišče poti.


GROSSGLOCKNER (3798 M) – 22.6.2020

26/06/2020

Ekipa za letošnji Grossglockner so bili: Gašper V., Tomaž, Jernej, jaz Gašper Ahačič, Matjaž in Anja… Kar udarna ekipa!

V nedeljo ob 23h me poberejo v Lescah in se zapeljemo do parkirišča v Kalsu.

En hiter nočni zajtrk in ob 02.18 začnemo s hojo proti Grossu. Sprva po cesti mimo koče Lucknerhutte (2241 m), kjer se ne ustavljamo. Priključimo se na pot 702B proti Studlhutte (2801 m). Pot je tukaj še vedno kopna (posamezna snežišča, nič posebnega) in po uri in pol nam jo uspe zagledati v temi – tempo je bil super. Ker je še trda tema, se odločimo, da se gremo notri pogreti. Ravno, ko se začne daniti pa iz smeri Grossa zagledamo oblake, ki so nam prekrili razgled na sončni vzhod. Tabla še 3 ure do koče Erzherzog-Johann-Hutte (3454m), kjer je naš naslednji cilj. Od »Štrudl« koče zavijemo desno (pot 712), kjer se začne sneg in pa prav kmalu tudi stopimo na ledenik. Kar nekaj novega snega je zapadlo v zadnjih dneh, stopinje so slabo vidne oz. niso vidne.

Vidljivost je nula! Na srečo so se videle stopinje, zato nadaljujemo proti Erzherzog-Johann-Hutte (3454m). Ena dolga pavza! Oskrbnik se nas kar ustraši, ko nas zagleda… Ni pričakoval danes nikogar, saj je zunaj vse megleno, sunki vetra pa so tudi čez 50 km/h.

Po sedlu kar naravnost gor in po parih minutah stopimo na vrh – Grossglockner 3798 m!

Prižgem glasbo, enega Avsenika za popestritev! Potem pa… Nebo se razjasni! Samo gledali smo… Res noro kaj je narava sposobna… Iz čiste depresije v fenomenalne razglede!

Odlična tura v super zimskih razmerah! Čeprav smo imeli bolj slabo vreme, pa so bile zato razmere toliko boljše! Danes smo bili prvi in edini, ki smo prišli na vrh! Se mi zdi letos lažji vzpon na Grossa kakor lani, saj smo imeli več snega. Tako smo se izognili plezanju po skalah. Še vedno pa je vzpon na Grossglockner zelo zahteven. Fizično in tudi psihično zaradi prepadov, zato se ga ne podcenjuje. Aklimatizacijo smo opravili in si dokazali, da smo zmožni v enem dnevu priti gor in dol…

Zapisal: Gašper Ahačič


S Polžki na Menino planino, 26. maj 2020

02/06/2020

S sekcijo Polžkov PD Vrelec Rogaška

smo v organizaciji PD Vrelec, vodnika Vilija Ogrinca, 26. maja 2020 odšli na Menino planino.

Po jutranji kavi in prigrizkih v Mozirju, smo pot nadaljevali v kraj Bočna, kjer smo zavili na gozdno cesto proti Menini planini. Po nekaj km vožnje smo pot nadaljevali po označeni poti. Po dveh urah hoda, s prelepimi razgledi, smo prispeli do Doma na Menini planini (1453 mnm). Večina iz dokaj velike skupine nas je pot nadaljevala še do najvišjega vrha planote, Vivodnika (1.508 mnm- 15 min hoje od doma), kjer je razgledni stolp.

Menina je ime dobila po menihih iz gornjegrajskega benediktinskega samostana (danes cerkev sv. Mohorja in Fortunata), kateremu je skupaj z vso Zgornjo Savinjsko dolino pripadala kot fevd.

 Menina je sestavljena iz apnenčastih kamenin in dolomita, zato je močno razjedena z vrtačami, brezni in kotliči. V Bližini planinskega doma je največje brezno Jespa, jama udornica, katero smo si med potjo ogledali.

V Domu na Menini planini smo imeli okusno kosilo, se poveselili in uspeli brez dežja prispeti nazaj do izhodišča.